ZAKLJUČITI IN OVREDNOTITI – 1. del

 

KONČNO ZARES PRIPRAVLJAM NEKAJ NOVEGA, nekaj,

O čemer sem govorila že kar nekaj časa..

Ampak pred tem bi rada napisala še nekaj.

TOREJ KAKO ZAKLJUČITI Z NEČIM in to OVREDNOTITI (kaj to sploh pomeni, se sprašuješ)?

Tiste, ki ste večkrat prišle k meni plesat, se spomnite, kolikokrat sem rekla, no, to je pa res zadnjič. In ste me s svojim žarom nagovorile, da sem naredila še naslednjič. Seveda tudi zato, ker je bilo tudi meni vedno tako lepo na samem dogodku.

Vendar pa sem že nekaj časa čutila, da sem nekako prešla v novo obdobje sebe. Da se želim posvetiti nečemu drugemu.

Torej, če sta me prej leta poganjala strast in ta ogenj, rada rečem, da je bila to ciganka v meni, ki je ljubila ples in sočnost, koketnost, in to ognjeno divjost,

Pa je zdaj bolj živ v meni drugi del, ta, ki želi ustvarjati, poučevati in za ženske ustvarjati prostor miru, ustvarjalnosti in nege stika s seboj in drugimi . Ta del sebe sem vedno imenovala Indijanka v meni.

In..

Sploh ker nas je bilo na zadnjem dogodku PRIŽGI DIVJO ŽENSKO V SEBI lani junija samo 15 (prej pa pravilnoma med 20 in 40), sem si rekla. No, zdaj pa je res dovolj.

Čas je.

In po dogodku sem Aleksu rekla, da to je bilo zdaj zadnjič in je to to.

AMPAK,

nekaj mi ni dalo miru.

(se nadaljuje. Preberi še drugi del)

ZAKLJUČITI IN OVREDNOTITI – 2. del

ZAKLJUČITI IN OVREDNOTITI – 2. del

 

ZAKLJUČITI IN OVREDNOTITI – 2. del

 

Če bi še leto, dve ali tri pred tem nekaj končala, bi šla enostavno naprej v drugi projekt in ne bi gledala nazaj,

Vendar izgleda, sem se nekaj na šoli Poslušanja res naučila in malo ozrelela in izgradila malo več vere vase,

Da sem

se potem res ustavila in OVREDNOTILA to naše osemletno PLESNO Potovanje PRIŽGI DIVJO ŽENSKO V SEBI.

OVREDNOTILA (PO BISERNO) rada rečem,

ker to je bila beseda, ki sem jo prvič slišala na Šoli Poslušanja Biser, kjer se učimo, stvarem, ljudem, projektom – sebi in drugim dati vrednosti.

Torej OVREDNOTITI =DATI VREDNOST

POGLEDATI, KAJ SMO V TO VLOŽILI, kaj nas je stalo (torej, Koliko energije, morda denarja, odrekanja, prilagajanja, vlaganja v novo znanje, truda, vztrajnosti)

POGLEDATI, KAJ NAM JE DALO – kako nas je to spremenilo (čisto nas osebno) – kako smo zrasli na tej poti. Se spremenili.

In tudi izjemno pomembno – KAKO JE BIL TA NAŠ PROJEKT (IN MI V NJEM) DOPRINOS DRUGEMU. Kako je spremenil življenja drugim. Kaj jim je dal v tistem trenutku in morda celó za življenje.

TER, OVREDNOTITI TUDI TISTE, KI SO BILI DEL TE POTI. Jim dati eno mesto hvaležnosti in spoštovanja. Ker pred njih to ne bi bilo enako. Bi sploh ne izpeljali nečesa podobnega.

In ko sem se potem sprehodila skozi vseh 8 let, ko sem organizirala in vodila te dogodke,

ko sem prebirala ogromen kup vaših testimonialov (feedbackov),

Ko sem pogledala še in še fotk,

Zapise moje in vaše,

Ko sem podoživela vse te izjemne občutke in tudi opazila, kako sem tudi razvila ta projekt, Da to ni bilo kar tako nekaj, kar bi mi predlagal Chatgpt, ali bi kje drugje videla ta konecpt,

Ampak se je rodil iz mene, leta 2018, ko ni bilo še nič podobnega temu, IN V SEBI ZDRUŽIL MOJE VELIKE LJUBEZNI: ples na glasbo, ki mi je najbolj všeč, ples na glasbo v živo, ženski krog in petje.

Sem OBČUTILA PONOS IN HVALEŽNOST.

Tak zdrav ponos.

Ne ego in ne tisti, ki ga občutiš za trenutek, potem pa ga spet notranji kritik preglasi, oziroma pomanjša vse, kot da ni nič takega.

Res.

 

 

In ko sem šla skozi vse to, sem se odločila, DA BOM NAREDILA EN LEP ZAKLJUČNI DOGODEK NA NAČIN, DA OVREDNOTIM:

⚜️sebe in svoj trud (kolikokrat sem iskala varstvo, kje bi moja hčerka lahko prespala, da bom jaz izpeljala ta dogodek, ko je bila še manjša),

⚜️moje drage bobnarje– sploh Issiaka Sanou , ki je z nami igral 18krat od 20 krat

⚜️moje drage plesalke, (ki so mi na tej poti postale prijateljice) ki so mi pomagale pripraviti in pospraviti prostor,

⚜️ Dirty Sanchez – Band , ki so igrali na prvem dogodku in tako z menoj odprli pot za te plesne večeru,

⚜️mojega dragega Aleksander Kuzmič , ki me je vsa ta leta in vsakič znova, ko nisem verjela vase – vztrajno spodbujal in me vedno spomnil, kako dobro je bilo zadnjič,

⚜️in seveda vse drage ženske, ki so mi zaupale in prišle plesat. Se prepustile, kljub temu, da niso sploh vedele, kaj pričakovati in seveda vsem tistim, ki so se vrnile večkrat.

Ne iz ega,

Ampak iz srca sem globoko dojela, da to res ni nekaj, kar bi se končalo potihem, ker sem utrujena in me kliče novo.

AMPAK DA TO ZAKLJUČIM Z ENIM SRČNIM PEČATOM, VELIČASTNO IN NAPOLNJENO Z LJUBEZNIJO.

 

In to mi je – NAM JE vsekakor uspelo!

Večer je bil POPOLN.

Tako poln, srčen, izpolnjujoč.

Glasbeniki so igrali res izjemno.

Me smo plesale, kot da ne obstaja jutri

In potem prišle nazaj v svoj notranji mir, polnost in globino na koncu.

In zdaj sem lahko mirna.

In lahko se posvetim novemu velikemu projektu.

Te že zanima, kaj bi to bilo?

P.S. In na koncu sem se malo poigrala in podarila priznanja:

⚜️Issiaki za največ obiskanih dogodkov. Haha, seveda je igral na njih, ampak je ob tem tudi 18krat od 20krat prišel

⚜️Mojim dragim pomočnicam

⚜️In pa mojemu dragemu Aleksu, za vso spodbudo vsa ta leta!

Seveda ni smela manjkati pijana nevesta, ki je najljubša Aleksova sladica.

Kaj pa ti, znaš ovrednotiti svoje delo? sebe, svoje projekte? Kaj pa druge

KOT BI PRIŠLE IZ JAME IN SESULE ELEKTRIKO

KOT BI PRIŠLE IZ JAME IN SESULE ELEKTRIKO

KOT BI PRIŠLE VSAKA IZ SVOJE JAME – IN NAŠA ENERGIJA KOT BI SESULA ELEKTRIKO:)
Bil je junij 2020.

Se še spomnite, ko so nas zaprli zaradi korone od marca.

Tako željni smo bili stika.
Druženja.
Radosti in veselja.

In potem so nas »odprli«.
Saj se ne spomnim več natančno, koliko časa je potem ta luknja »svobode« trajala, dokler niso zopet prepovedali druženja,
Ampak…

Tisti konec junija sem organizirala ples.
PRIŽGI DIVJO ŽENSKO V SEBI.
Šele tretjič po vrsti.

In še zdaj se spomnim da se je ena ženska bala, da se slučajno ne bi okužila, ker nas bo toliko…in tako blizu si bomo v dvorani… vendar je vseeno prišla. Potreba po Plesu, svobodi, življenju in druženju v ŽIVO, je bila premočna!

40 ŽENSK nas je takrat plesalo!

VESTE KAKŠNA ENERGIJA JE TO BILA! KOT TOVARNA ELEKTRARNE. KOT VULKAN. KOT ŽIVLJENJSKA MOČ MAME ZEMLJE!

Kot ponavadi smo najprej imele uvod v stilu Ženskega Kroga.. spomnim se energije in vznemirjenosti.. spomnim se uvoda v Krogu… Spomnim se tega velikega kroga..in večine izmed žensk, medtem, ko sem jih prekadila in vsaki izrazila dobrodošlico gledjaoč jo v oči.

In potem, ob koncu prvega dela, smo vstale, da bomo začele s plesom. (v drugem delu plešemo na playlisto – bobnarji se nam pridružijo pozneje, ko smo že ogrete😊).

Prižgem muziko..mislim, da odplešemo eno pesem..ali še to ne –
In
OZVOČENJE CRKNE.

ODPOVE na celi črti. Ni mu bilo pomoči!

Skoraj mi postane slabo – polna dvorana – 40 žensk, prišle so plesati – jaz pa brez muzike!

Ampak..še zdaj ne vem zakaj točno, ampak s seboj sem imela za vsak slučaj en dober velik ojačevalec od Aleksandra – ki nam je rešil večer.
No, dokler niso prišli naši Bobnarju… in nas popeljali v trans.

Vedno imam ob koncu občutek, da delamo »dobro delo«.

Ker..ko smo ženske dobro, so družne dobro.
Je skupnost dobro.
Je lahko svet dobro.
Bi lahko bil svet dobro, če bi svet nehali »voditi« ranjeni fantki, ampak bi ga skupaj vodili zdravi moški in zdrave ženske.

Ampak…ne bom odpirala tukaj debate o tem.. Nekako svet debat ni moj.

Od nekdaj nisem nekdo, ki rad prepričuje in dokazuje svoje, ampak grem raje svojo pot, tistemu naproti, kar v sebi čutim.

In TALE PLES VEM, DA NAS OPOLNOMOČI.
Plesni dogodek – 💃🔥PRIŽGI DIVJO ŽENSKO V SEBI💃🔥,
Daje prostor naši ženskosti, da jo zaživimo skozi ples
In damo prostor vsem izrazom ženske v sebi.
V ŽIVOOO! (v svetu, ki od 2020 postaja vedno bolj online…)

Napolnjene, potem dajemo lahko naprej.

SE ŠE KATERA SPOMNI TISTEGA DAVNEGA JUNIJA 2020, V vroči dvorani nad restavracijo Via Bona? Takrat še nisem imela zatemnitvenih zaves..in vem, da je bilo večini najprej kar malo nerodno začeti plesati, dokler se ni stemnilo… 😊
Vroče nam je bilo.

Ampak…Dobile smo, kar smo rabile, kajne?

ŠE ZADNJI DAN ZA NAJNIŽNO CENO ZA PLES, ki bo naslednjo soboto, 6.6.2026.
Pridite in skupaj zaplešimo!
https://katjabubnic.com/prizgi-divjo-zensko-v-sebi-6-6-2026/

PODPRIMO SE IN DELIMO – ŽENSKA ŽENSKI SESTRA

PODPRIMO SE IN DELIMO – ŽENSKA ŽENSKI SESTRA

SHARING IS CARING
Na enem lanskih plesov (Prižgi Divjo Žensko v sebi) sem prvič direktno prosila za podporo.
Ob koncu našega plesa, ko so se vse prešvicane in prižgane usedle v krog, sem jim rekla, da je to še zadnji Ples , ki sem ga pripravila, ker ne morem več. Utrujena sem od tega, da delam malo preveč stvari. Oziroma niti ni toliko stvari. Bolj to, da me utruja vsa ta promocija in čas, ki jo je treba vložiti vanjo za vsako stvar. In da rabim tudi prostor tišine in časa zase in zad družino in ne morem in ne želim toliko časa reživeti na FB-ju in stalih omrežjih.
V naši malo Sloveniji se dogaja toliko krasnih (no, tudi manj krasnih) dogodkov in delavnic, pa tudi vsi imamo toliko enih obveznosti in hkrati prihajamo v stik s tolikimi informacijami, da hočeš nočeš, moraš večkrat ponoviti in povedati, kaj počneš.
In vem, da me na koncu vsa ta procmocija lahko tako utrudi, da mi zmanjka moči in energije za vsebino-ki pa je tista, zaradi katere sploh delam promocijo – da izpeljem neko vsebino, ki mi je blizu in verjamem, da je tudi podporna za druge ženske.
Večina vas ne ve, da gre v male storye in objave kar precej časa. V emaile in vso ostalo komunikacijo.
Pa da vse povezave povežeš, prilepiš, še taggaš koga….
No in ko sem lani rekla, da se ne grem več (v bistvu je bilo predlani), so vztrajale, da vendar ne morem pustiti tega plesa, ker česa takega ni nikjer in da si še želijo plesati.
Tako sem jih prosila, da ko bodo videle, da dajem ven dogodek, naj PROSIM DELIJO. Napišejo besedico ali dve svoje izkušnje… Ker najbolje o tem povedo tiste ,ki so že izkusile. Saj vsaka doživlja ples (ali kaj drugega) skozi svoje občutke, skozi neko svojo perspektivo.
In tako zdaj vedno na koncu prosim in spomnim, naj delijo. Pa ne samo moje, ampak naj delijo dogodek, delavnico povabilo tistih žensk, ki jih poznajo, ker nam res veliko pomeni…
Poznam res veliko podjetnic, ki smo »one woman band« torej nimamo zaposlenih, ki se ukvarjajo s promocijo, PR (komunikacijo s strankami), s prodajo, spletno stranjo….
Torej poleg priprave vsebin in izvedbe delavnic opravljamo še ogromno drugih del, ki jih večina ne vidi, ali pa ne ve, koliko časa in energije vzamejo.
In ne, to ni jamranje.
Ampak eno povabilo, DA SE PODPREMO.
DA ŽENSKA PODPRE ŽENSKO. Da smo ženska ženski SESTRA, ne pa tekmica. (seveda podpirmo tudi moške! AMpak želela sem naglasiti žensko podjetništvo, ki je drugače od moškega, saj smo po večini mame in nasploh delujemo drugače kot moški).
In torej, naj nam na eni strani ne bo težko vprašati za podporo,
in naj nam na drugi strani ne bo težko podariti podporo – v tem primeru DELITI.
Jaz to rada naredim, ker vem, koliko mi pomeni, da nekdo deli moje storitve. Ali sam od sebe.
Ali pa včasih koga prosim.
Ja, navadila sem se, da tudi prosim kakšno prijateljico, da med svoje ljudi podeli moj dogodek, delavnico.
Ker itak ne pišemo in ne delimo kar enih praznih besed. Ampak jaz rada delim tiste, ki jih poznam in kar sem izkusila. In so moje besede iskrene in resnične.
Evo, drage moje.
Ko boste videle, da nekdo prireja nekaj, kar veste, da je fajn.
PROSIM DELITE.
Vam vzame čisto malo časa..eni podjetnici (»one woman band«) pa to pomeni ogromno.
DIPLOMIRALA SEM – Zdaj sem še uradno diplomirana “BISERKA”

DIPLOMIRALA SEM – Zdaj sem še uradno diplomirana “BISERKA”

Ne znam vam povedati, kako srečna sem in ponosna nase za to veliko opravljeno delo.
Kako hvaležna sem, da mi je življenje na pot prineslo Josipo Prebeg, Alenko Rebulo in Viljema Slavca, tri drage učitelje Šole Poslušanja BISER.

To je bil prostor, kjer sem si prvič upala, delček za delčkom, razkriti CELO sebe. Odložiti maske, za katere sploh nisem vedela, da jih nosim. Korak za korakom sploh spoznati sebe…spoznati drugega.

To je bilo prvo izobraževanje, ki sem ga zares namenila v prvi vrsti sebi.
Kajti prej sem vedno hodila po znanje, da ga bom delila naprej.
Tukaj pa…sem si prvič postala zares pomembna…ta sprememba in preobrazba v meni.. Sicer ne iz ljubezni do sebe, ampak zato, da se »popravim« da bom boljša mama za mojo hčerko. Pa vendar.

Na tej poti sem, kot je poleti rekla Josipa: »Končno (si) prišla dol z odra«.
In res imam občutek, da končno stojim na svoji zemlji, v tem telesu, pristna, resnična Katja – ki sicer še odkriva, kaj vse (lepega) je v njej. Ampak tudi kaj vse ni moje in sem za svoje sprejela, ker sem mislila, da moram iz tega ali drugega razloga.

Sploh ne znam povedati, kaj vse mi je Biser dal.

Na eni strani GLOBOKO IN RESNIČNO PREOBRAZBO SEBE (ki se seveda še nadaljuje),

DAL MI JE SKUPNOST, JATO. Kjer smo si bili zelo različni. Kamor na prvi pogled nisem spadala. A v resnici tako zelo. Ker tukaj sem spoznala ljudi, ki se niso samo nekaj šli, ampak je že od začetka bil prisoten ta občutek, da vsakega zanima samo nekaj ZARES. Predvsem je bilo preprosto in prizemljeno.

Biser mi je dal UČITELJE, KI JIH ZANIMAM ZARES. Ki jih zanima, kdo sem zdaj, v tem kjer sem in kdo sem onkraj svojih trenutnih zgodb. Kdo vse sem zares. Prvič sem doživela, da je bil VSAK resnično enako pomemben in dragocen. In da se tukaj ni šlo za denar in zaslužek, ampak za skupno potovanje, preobrazbo. Uf, kako globoko spremembo prinaša tale »ZANIMAŠ ME ZARES«

Dal mi je toliko ogledal.

ČISTO NOV ODNOS DO DRUŽINE, KORENIN, DO MOJE OSEBNE ZGODBE.

In dal mi je DRAGOCENA ORODJA, KI JIH LAHKO ZDAJ TUDI ZARES IN POŽEGNANO DELIM NAPREJ.

Dialoge – tehnike globokega poslušanja in vodenih pogovorov, ki prinašajo jasnost, olajšanje, moč, nežnost, smisel, resnico…. Ki tkejo odnose in pripeljejo iz osamljenosti v resnične odnose. In ali nas potegnejo iz nezdravih odnosov v nove ali tiste prenovljene.
DAL MI JE ČISTO NOVO ČUTENJE SEBE- SVOJEGA TELESA. ČUTEČE IN VITALNO TELO. Mehkobo in nežnost v njem. Čisto novo pretočnost. OMG. Preobrazba mojega giba in plesa in sploh obstajanja v telesu… To je za nekaj dolgih zapisov

Mogoče se me je najbolj dotaknilo prav to, da sem imela občutek, da je UČITELJEM RES RES MAR ZA VSAKEGA IZMED NAS. Da jih zares zanima naša zgodba in naša preobrazba. Da vidijo skozi, vidijo tisto naše bistvo. In Vidijo naš Biser, ko smo mi še sredi blatnega dna oceana, zaprti vase ali v 1001 zgodbo.

Vame se je v teh treh letih in pol naselilo veliko novega miru in občutka lastne vrednosti.
Morda sem prej delovala samozavestno…a pravega občutka lastne vrednosti nisem imela. Morda za hip takoj po kakšni delavnici , ki sem jo vodila. A potem me je spet dobil v kremplje moj notranji preganjalec in me gnal v nedogled kako vse nisem dovolj in kaj vse sem preveč, kar ne bi smela biti.

V Šoli poslušanja pa res..srečanje za srečanje brusimo svoj biser.
Gledamo svoje sranje..ga objemamo. Delamo in preobražamo ga skozi gib, ples – skozi telo. Ki onkraj besed dela globlje premike.
In je noro, ko gledam to mojo jato, te moje ljube sošolce, kako so, smo zasijali v teh dobrih treh letih. Skoraj že štirih. Kako smo vsi bolj pristni, polni, zadovoljni, utelešeni, povezani, odločni, nežni, tudi drzni. In vidim darove vseh nas, ki se svetijo kot biseri.

Še in še bi lahko pisala.
Je bilo pa to res ENO VELIKO DELO.
Ne samo obiskovanje seminarjev. Ampak tudi vsa raziskovalna domača naloga – kot sem že pisala. 200 dialogov – in potem zapis teh raziskav. Ter diplomska naloga. To nedeljo sem jo predstavila v razredu. A o tem napišem nekaj besed en drug dan.
Koliko ur sem namenila dialogom in ob tem služila dinarčke za dve.
Vsako veliko delo zahteva predanost, odločitev in tudi male žrtve.
A nagrada na koncu je nepredstavljiva.

AMPAK,
Tega nikakor ne bi mogla do konca izpeljati (sploh, ker je moj značaj tak, da težko zaključujem stvari),
Če ne bi imela PODPORE.
In o tem smo se veliko pogovarjali na Biseru. O pomenu podpore.

Vsaka velika stvar v sebi vključuje podporo – ljudi, ki nam tako ali drugače stojijo ob strani, da nekaj velikega izpeljemo.
Tako bi se rada zahvalila še enkrat mojim učiteljem, za njihovo vero vame, ko sem jaz tiskočkrat obupala nad samo in ne verjela, da sem vredna ljubezni, da je zame možna preobrazba…

Hvaležna moji mami, ki je več kot tri leta vzela k sebi mojo hčerko en vikend na mesec, da sem lahko bila na seminarju.

Hvaležna Q’orianki, da sem kar nekaj časa, ki bi ga lahko drugače skupaj preživeli – namenila bisernim dialogom.

Hvaležna moji dragi prijateljic Tjaši, ki mi je sploh povedala za Biser. Brez nje, kdo ve, kje bi jaz bila zdaj. Vedno ji bom hvaležna, da mi je Biser pripeljala na pot in me tudi spremljala in spodbujala na tej poti in z menoj opravila tudi kar nekaj dialogov.

Hvaležna vsem mojim ljubim sošolcem, da sem se ob njih lahko do konca razgalila. Ker je bilo toliko sramu v meni , pokazala ranljivost in kaj vse mi ne gre, medtem, ko so si ljudje ustvarili vse mogoče idealizirane slike o meni preko facebooka.

Hvaležna vsem vam, ki kupujete moj nakit, pridete na delavnice…ker sem del teh dinarčkov vložila v izobraževanje, ki ga lahko uporabim tudi zdaj naprej. Namesto oblek, stvari, prenove doma…sem vlagala vase. v “popravilo” sebe, kot je govoril moja podzavest. A zdaj vem, da sem “samo” brusila svoj Biser.

Za danes bo dovolj. Še bom kaj napisala.

Pa še to – Biser – šola in vsi dragoceni odnosi, ki so se spletli na našem šolanju, so me privedli ven iz moje črne luknje, kjer sem bila izjemno osamljena in sama. Kjer sem se sama osamila od zunanjega sveta in si ustvarila tudi delo, kjer sem večinoma sama. No…zdaj se čutim vredno in tudi dovolj močno, da grem počasi bolj v svet..ker bolj vem, kdo sem in kaj v svet prinašam… In lahko svoje Bisere delim naprej…

No, zdaj sem diplomirana hispanistka (španski jezik in književnost) in francistka (francoski jezik in književnost) ter diplomirana BISERKA

Oziroma
FACILITATRKA PREOBRZBE OSEBNE ZGODBE TER ČUTEČEGA IN VITALNEGA TELESA.
OLE.
Na fotki pa (končno) z mojo drago učiteljico JOSIPO!
P. S. (več kot 3 leta izobraževanja  V ŽIVO in več kot 800 vloženih ur )

Ojoj, napačen datum in Magična Soča

Ojoj, napačen datum in Magična Soča

Klima mi je crknila in v totalni vročini sva se pripeljali v Most na Soči. Koooončno! Sicer je pol dneva že mimo in Uničujoča Mati v meni je cel dan nekaj rohnela in sikala navznoter v mojo notranjo deklicoin navzven v mojega otroka… Prispeva pred apartma, ki sva ga na srečo v višku sezone komajda rezervirali…

Kličem…kličem…kličem….a javi se ne nihče.

Znosiva stvari ven v senco, da se zelenjava ne skuha do konca…in medtem ko čakava…

Samo za vsak slučaj preverim, če smo se prav zmenili.

Ko iščem email, že slutim…

Ja…Zmenili sva se za napačen datum. Jaz sem v mislih imela enega..dogovorili sva se za vikend kasneje…

In medtem ko šokirana, jezno žalostna-obupana gledam predse in ukažem hčerki (ja..iz mene je govorila Death Mother), naj bo tiho in me nič sprašuje,

Se pripeljejo lastniki.

»Ja..čigava pa je ta prtljaga?«, se vprašata.

Grem proti njima: »Pomota…glede datumov..in žal  so to edini 3.5 dnevi, ki ji imam letos fraj za skupne počitnice. Ne..ne morem naslednji teden.«

Ne nadaljujem, in samo pustim solzam, da se mi prosto ulijejo po obrazu.

Ne, ne trudim se, da bi jih zadržala.

Te solze v sebi nosijo ves stres dneva, tedna, skrbi glede dela, ki ga puščam, ko me najbolj rabi, skoraj tik pred retreatom,  težo mame samohranilke, ki  ima včasih enostavno vsega preveč…

»Samo nekaj trenutkov potrebujem..res je bilo vsega preveč«

Solze lijejo..umaknem se v senco…in najraje bi se neka zavlekla in samo jokala in počakala, da nekdo reši…

A hvala bogu moja Notranja Mama ljubeče prevzame vajeti…in tolaži punčko, ki se ji je podrl svet…  IN že začne iskati Rešitve.

»Ma ne skrbite, bomo že nekoga našli«, odločno in poln optimizna reče lastnik apartmaja in že začne klicariti vsenaokrog. Čeprav roko na srce, višek sezone v Posočju in še vikend nista kazala nobene možnosti.

»Hvala… Če vam res ni odveč, probajte koga najti, ja..ker..sva že tu..otrok čaka… Saj če ne, bova šli pač domov, po šotor in ostale potrebščine za kampiranje in se odpravili v Bohinj… v kampih je vedno prostor…«

»Ma ne, ne, bomo že našli«.

Več kot eno uro je klicaril vse mogoče v Posočju..vse ki jih je poznal in vse, ki so jih njegovi znanci poznali. Meni so solze še vedno kapljale po obrazu..hčerka je samo zmedeno gledala, kaj bo zdaj…  Moja Notranja Mama, je bila pa mirna in je vedela, da se bo vse nekako izšlo.

»Ja, nič..glej…bova šli pač jutri zjutraj v kamp…in tako bova imeli skoraj 3 dneve počitnic. Vem, da sem ti letos obljubila, da greva končno v apartma…ampak..ni več v moji moči.«

On še kar vztraja…žena z malimi otroki že živčna (kdo pa ne bi bilJ).

»Glejte, hvala za vso pomoč. Samo še ta klic, pa greva. Če ni ni… », mu še vedno napol v solzah rečem.

In tedaj se teta Dunja na drugi strani linije oglasi rekoč, da ima apartmajček v sosedji vasi fraj!

Solze olajšanja in hvaležnosti me spet oblijejo…zahvalim se jim in greva v Modrej.

Tam pa naju pričaka apartmajček, ki sem si ga jaz v bistvu želela. Brez televizije, internet, ki ne dela. Lušna oranžna sobica, mizica zunaj in 7 minut hoje do Jezera, tega najširšega dela reke Soče, kjer se skoraj nihče ne kopa.

To je to. Hčerka zadovoljna, Mama je končno vse spustila…

In užili sva 3 dneve povezovanja, branja, preprostega kuhanja, kopanja in plavanja…pa seveda kreganja in scenic, malih in večjih… Dva karakterja skupaj, kot dve bombici… ampak, nama je bilo lepo.

Q’orianka je prvič imela mamo zase..mamo, ki ni delala..ni bila po telefonu ne računalniku..

Ampak mamo, ki  je za spremembo bolj upoštevala njene želje in bila res prisotna.

To sem res rabila. Čas z njo. Čas v naravi. Čas s seboj… Ljubim svoje delo..res ga…ampak…. To, da je večina načega dela dandanes preko računalnika…me pa hkrati bolj in bolj mori. Čas za druženje, za naše družine, pristna prijateljstva…dotike in objeme v živo…TO POGREŠAM. Temu najti prostor OB delu……

Zopet sem začela brati Anastazijo…in oh….spet se v meni prebuja tisto izvorno…

A o tem raje en drug dan..

Takole drage moje…

En »kratek« utrinek J

Zaupaj mi ime, priimek in kamor želiš prejeti menstrualni koledarček.

Uspešno si se naročil na novičke.

0
No products in the cart
Katja Bubnič
Privacy Overview

This website uses cookies so that we can provide you with the best user experience possible. Cookie information is stored in your browser and performs functions such as recognising you when you return to our website and helping our team to understand which sections of the website you find most interesting and useful.