KOT BI PRIŠLE VSAKA IZ SVOJE JAME – IN NAŠA ENERGIJA KOT BI SESULA ELEKTRIKO:)
Bil je junij 2020.
Se še spomnite, ko so nas zaprli zaradi korone od marca.
Tako željni smo bili stika.
Druženja.
Radosti in veselja.
In potem so nas »odprli«.
Saj se ne spomnim več natančno, koliko časa je potem ta luknja »svobode« trajala, dokler niso zopet prepovedali druženja,
Ampak…
Tisti konec junija sem organizirala ples.
PRIŽGI DIVJO ŽENSKO V SEBI.
Šele tretjič po vrsti.
In še zdaj se spomnim da se je ena ženska bala, da se slučajno ne bi okužila, ker nas bo toliko…in tako blizu si bomo v dvorani… vendar je vseeno prišla. Potreba po Plesu, svobodi, življenju in druženju v ŽIVO, je bila premočna!
40 ŽENSK nas je takrat plesalo!
VESTE KAKŠNA ENERGIJA JE TO BILA! KOT TOVARNA ELEKTRARNE. KOT VULKAN. KOT ŽIVLJENJSKA MOČ MAME ZEMLJE!
Kot ponavadi smo najprej imele uvod v stilu Ženskega Kroga.. spomnim se energije in vznemirjenosti.. spomnim se uvoda v Krogu… Spomnim se tega velikega kroga..in večine izmed žensk, medtem, ko sem jih prekadila in vsaki izrazila dobrodošlico gledjaoč jo v oči.
In potem, ob koncu prvega dela, smo vstale, da bomo začele s plesom. (v drugem delu plešemo na playlisto – bobnarji se nam pridružijo pozneje, ko smo že ogrete😊).
Prižgem muziko..mislim, da odplešemo eno pesem..ali še to ne –
In
OZVOČENJE CRKNE.
ODPOVE na celi črti. Ni mu bilo pomoči!
Skoraj mi postane slabo – polna dvorana – 40 žensk, prišle so plesati – jaz pa brez muzike!
Ampak..še zdaj ne vem zakaj točno, ampak s seboj sem imela za vsak slučaj en dober velik ojačevalec od Aleksandra – ki nam je rešil večer.
No, dokler niso prišli naši Bobnarju… in nas popeljali v trans.
Vedno imam ob koncu občutek, da delamo »dobro delo«.
Ker..ko smo ženske dobro, so družne dobro.
Je skupnost dobro.
Je lahko svet dobro.
Bi lahko bil svet dobro, če bi svet nehali »voditi« ranjeni fantki, ampak bi ga skupaj vodili zdravi moški in zdrave ženske.
Ampak…ne bom odpirala tukaj debate o tem.. Nekako svet debat ni moj.
Od nekdaj nisem nekdo, ki rad prepričuje in dokazuje svoje, ampak grem raje svojo pot, tistemu naproti, kar v sebi čutim.
In TALE PLES VEM, DA NAS OPOLNOMOČI.
Plesni dogodek – 💃🔥PRIŽGI DIVJO ŽENSKO V SEBI💃🔥,
Daje prostor naši ženskosti, da jo zaživimo skozi ples
In damo prostor vsem izrazom ženske v sebi.
V ŽIVOOO! (v svetu, ki od 2020 postaja vedno bolj online…)
Napolnjene, potem dajemo lahko naprej.
SE ŠE KATERA SPOMNI TISTEGA DAVNEGA JUNIJA 2020, V vroči dvorani nad restavracijo Via Bona? Takrat še nisem imela zatemnitvenih zaves..in vem, da je bilo večini najprej kar malo nerodno začeti plesati, dokler se ni stemnilo… 😊
Vroče nam je bilo.
ARLES-KO SPOMINI ZAŽIVIJO NA NOVO! ŠE EN NEPRIČAKOVAN PLES – 3.del
Ste že prebrale prvi in drugi del zapisa ?
No, v soboto, ko sem še bila v Franciji, in se je zgodil tisti magičen trenutek z gospo Marie, ki je z menoj zaplesala na Trgu republike v mestecu Arles, sva se potem s hčerko odpravili peš proti hotelu.
Zavili sva v male ulice proti rimskemu amfiteatru in tam na vogalu zagledam glasbenika na kitari.
Še navdušena in opogumljena od plesa nekaj trenutkov nazaj, preverim pri hčerki, kako ji je, če še malo zaplešem na ulici. (ker je bila dolgo časa zelo proti tem mojim plesnim impulzom).
Prikimala je in tako sem se približala glasbeniku, da če bi zaigral kakšno bolj gipsy pesem in če bi ga motilo, da zaplešem in posnamem?
Bil je takoj za. (kdo ve, kaj si je mislil o meni, ko sem kar tako uletela )
In potem se je zgodilo prav lepo skupno potovanje – jam session… Jaz sem padla not in se igrala,on pa tudi, se mi zdi.
Ko sva zaključila pravkar rojen (kar dolg) »komad«, sem zahvalila glasebniku in se mu predstavila.
Eric Reimers mu je ime. In potem sem se zaklepetala z eno gospo, ki je padla v najin »performans«.. Tako moram vedno znova razlagati, da nisem profesionalna plesalka, ampak samo Plesalka, ki se prepusti glasbi, da jo pleše.
Ja..ta stavek se mi je porodil, ko sem se pogovarjala z njo. »Glasba mene pleše«, ko padem not in se ji prepustim.
Ko sva se začeli s hčerko odpravljati naprej, pa je Erik začel igrati še en tango..in ne, ne znam plesati tanga, ampak me je glasba povabila, da se znova poigram z njo in se prepustim pesmi.
Eric je pesem odpel in se mi je takoj zasvitalo, da je Argentinec. Tako, sva si podelila še en lep trenutek, ko se glasba in ples srečata in soustvarita nekaj novega.. (podelim en drug dan).
Igral je lepo, čutno in predano.
Hvaležna do neba in nazaj, za to malo srečanje, ki je meni in mnogim mimoidočim polepšalo dan!
Gracias Eric por tu música y dejarme bailar en tu escenario
Fue un momento hermoso y único de haber compartido unos momentos de musica y de baile muy bonitos..
Evo, če boste sle v Arles, na Jugu Francije, ga boste zelo verjetno kdaj srečale
P.S. Imam že datum za naš jesenski Ples: PRIŽGI DIVJO ŽENSKO V SEBI 18.10.2025. Vse informacije in prijavaTUKAJ
Ko vsa zadihana končam plesati, pride k meni ena gospa! (ste jo videli v prejšnjem videu prejsnje objave, kako je v ozadju začela. Plesati z menoj )
Vsa navdušena me sprašuje, če sem plesalka in da ona obožuje flamenko.
Razložim ji, da ne znam zares plesati flamenka, ampak da sem se ga en kratek čas učila in da uživam v plesu.
Tako sem jo povabila, da skupaj zapleševa!
Kako lep trenutek.
Ganjena do srca!
Čudovita Marie, ki je z menoj zaplesala!
Arles je namreč mestece, kjer je zelo živ flamenko.. Od tukaj so doma Gipsy Kings in dvakrat na leto je v mestecu feria, kjer se pleše flamenko in ves trg zaživi v andaluzijskem vzdušju!
Oh.. Tako polna in ganjena, sem se potem s hčerko začela vračati proti hotelu..
Razmišljala sem, kako lahko eno majhno dejanje spremeni vzdušje v okolici..
Na poti nazaj sva se namenili do mestnega rimskega odlično ohranjenega amfiteatra, kjer se je zgodil se en Magičen trenutek… (preberi še tretji del zapisa iz Arlesa)
P.S. Imam že datum za naš jesenski Ples: PRIŽGI DIVJO ŽENSKO V SEBI 18.10.2025. Vse informacije in prijava TUKAJ
V petek pozno Popoldan sva s hčerko prispeli v Provanso, na jug Francije v mestece Arles.
To mesto ima zelo zelo posebno mesto v mojem srcu (in življenju in poslu).
Tukaj se je zgodil tisti Magičen trenutek, pred 22 leti, ko sem kot 17 letna punca, zaljubljena v francoščino, prištopala s prijateljico na jug Francije.
Še zdaj se živo spomnim tistega večera, ko sva stopili na tale trg (sem ga prepoznala po spominu)…
Zbirala se je množica ljudi
In pripravljal se je koncert.
Glasbeniki so zaigrali prve akorde na kitare in moje telo je začelo plesati!
Jaz, ki nisem plesala, ki sem se vedno zdela sebi okorna kot hlod, sem kar naenkrat plesala neko obliko flamenko in okoli naju se je zbrala skupina žensk, ki so začele ploskatu v ritmu in vzklikati “OLÉ”
Kot bi se moje telo spomnilo plesa iz prejšnjih življenj. Res! Kajti, imela sem občutek, da nimam pojma, kaj se dogaja z menoj, ampak moje telo ve!
(če katera želi, lahko podelim daljši zapis o tistem magične dnevu)
In tako sem si na tem kratkem francoskem potovanju zaželela, da bi se vrnila, na ta kraj, ki me je tako zelo zaznamoval za celo življenje,
kajti od takrat naprej sem po malem začela plesati… In danes to magijo delim z drugimi ženskami in skupaj v sebi prebujamo užitek in ples!
No v soboto, ko sva prispeli v Arles, sem želela narediti en mali video na tem istem mestu.
Ja, mi je bilo kar nerodno sredi trga meni nič tebi nič Plesati,pa se še snemati povrh.
A me je vseeno gnala želja po tem, da se zahvalim Življenju in tako sva s Q’orianko nastavili po tihem pesem Volare in začnem plesati.. In padem not.
Ob strani so stričkoti začeli ploskati v ritmu.. In v ozadju se je ena gospa odzvala na moj ples, začela plesati in…
Preberi naslednji del na blogu.
P.S. Imam že datum za naš jesenski Ples: PRIŽGI DIVJO ŽENSKO V SEBI 18.10.2025. Vse informacije in prijava TUKAJ
Na enem lanskih plesov (Prižgi Divjo Žensko v sebi) sem prvič direktno prosila za podporo.
Ob koncu našega plesa, ko so se vse prešvicane in prižgane usedle v krog, sem jim rekla, da je to še zadnji Ples , ki sem ga pripravila, ker ne morem več. Utrujena sem od tega, da delam malo preveč stvari. Oziroma niti ni toliko stvari. Bolj to, da me utruja vsa ta promocija in čas, ki jo je treba vložiti vanjo za vsako stvar. In da rabim tudi prostor tišine in časa zase in zad družino in ne morem in ne želim toliko časa reživeti na FB-ju in stalih omrežjih.
V naši malo Sloveniji se dogaja toliko krasnih (no, tudi manj krasnih) dogodkov in delavnic, pa tudi vsi imamo toliko enih obveznosti in hkrati prihajamo v stik s tolikimi informacijami, da hočeš nočeš, moraš večkrat ponoviti in povedati, kaj počneš.
In vem, da me na koncu vsa ta procmocija lahko tako utrudi, da mi zmanjka moči in energije za vsebino-ki pa je tista, zaradi katere sploh delam promocijo – da izpeljem neko vsebino, ki mi je blizu in verjamem, da je tudi podporna za druge ženske.
Večina vas ne ve, da gre v male storye in objave kar precej časa. V emaile in vso ostalo komunikacijo.
Pa da vse povezave povežeš, prilepiš, še taggaš koga….
No in ko sem lani rekla, da se ne grem več (v bistvu je bilo predlani), so vztrajale, da vendar ne morem pustiti tega plesa, ker česa takega ni nikjer in da si še želijo plesati.
Tako sem jih prosila, da ko bodo videle, da dajem ven dogodek, naj PROSIM DELIJO. Napišejo besedico ali dve svoje izkušnje… Ker najbolje o tem povedo tiste ,ki so že izkusile. Saj vsaka doživlja ples (ali kaj drugega) skozi svoje občutke, skozi neko svojo perspektivo.
In tako zdaj vedno na koncu prosim in spomnim, naj delijo. Pa ne samo moje, ampak naj delijo dogodek, delavnico povabilo tistih žensk, ki jih poznajo, ker nam res veliko pomeni…
Poznam res veliko podjetnic, ki smo »one woman band« torej nimamo zaposlenih, ki se ukvarjajo s promocijo, PR (komunikacijo s strankami), s prodajo, spletno stranjo….
Torej poleg priprave vsebin in izvedbe delavnic opravljamo še ogromno drugih del, ki jih večina ne vidi, ali pa ne ve, koliko časa in energije vzamejo.
In ne, to ni jamranje.
Ampak eno povabilo, DA SE PODPREMO.
DA ŽENSKA PODPRE ŽENSKO. Da smo ženska ženski SESTRA, ne pa tekmica. (seveda podpirmo tudi moške! AMpak želela sem naglasiti žensko podjetništvo, ki je drugače od moškega, saj smo po večini mame in nasploh delujemo drugače kot moški).
In torej, naj nam na eni strani ne bo težko vprašati za podporo,
in naj nam na drugi strani ne bo težko podariti podporo – v tem primeru DELITI.
Jaz to rada naredim, ker vem, koliko mi pomeni, da nekdo deli moje storitve. Ali sam od sebe.
Ali pa včasih koga prosim.
Ja, navadila sem se, da tudi prosim kakšno prijateljico, da med svoje ljudi podeli moj dogodek, delavnico.
Ker itak ne pišemo in ne delimo kar enih praznih besed. Ampak jaz rada delim tiste, ki jih poznam in kar sem izkusila. In so moje besede iskrene in resnične.
Evo, drage moje.
Ko boste videle, da nekdo prireja nekaj, kar veste, da je fajn.
PROSIM DELITE.
Vam vzame čisto malo časa..eni podjetnici (»one woman band«) pa to pomeni ogromno.
