ARLES-KO SPOMINI ZAŽIVIJO NA NOVO! ŠE EN NEPRIČAKOVAN PLES – 3.del
Ste že prebrale prvi in drugi del zapisa ?
No, v soboto, ko sem še bila v Franciji, in se je zgodil tisti magičen trenutek z gospo Marie, ki je z menoj zaplesala na Trgu republike v mestecu Arles, sva se potem s hčerko odpravili peš proti hotelu.
Zavili sva v male ulice proti rimskemu amfiteatru in tam na vogalu zagledam glasbenika na kitari.
Še navdušena in opogumljena od plesa nekaj trenutkov nazaj, preverim pri hčerki, kako ji je, če še malo zaplešem na ulici. (ker je bila dolgo časa zelo proti tem mojim plesnim impulzom).
Prikimala je in tako sem se približala glasbeniku, da če bi zaigral kakšno bolj gipsy pesem in če bi ga motilo, da zaplešem in posnamem?
Bil je takoj za. (kdo ve, kaj si je mislil o meni, ko sem kar tako uletela )
In potem se je zgodilo prav lepo skupno potovanje – jam session… Jaz sem padla not in se igrala,on pa tudi, se mi zdi.
Ko sva zaključila pravkar rojen (kar dolg) »komad«, sem zahvalila glasebniku in se mu predstavila.
Eric Reimers mu je ime. In potem sem se zaklepetala z eno gospo, ki je padla v najin »performans«.. Tako moram vedno znova razlagati, da nisem profesionalna plesalka, ampak samo Plesalka, ki se prepusti glasbi, da jo pleše.
Ja..ta stavek se mi je porodil, ko sem se pogovarjala z njo. »Glasba mene pleše«, ko padem not in se ji prepustim.
Ko sva se začeli s hčerko odpravljati naprej, pa je Erik začel igrati še en tango..in ne, ne znam plesati tanga, ampak me je glasba povabila, da se znova poigram z njo in se prepustim pesmi.
Eric je pesem odpel in se mi je takoj zasvitalo, da je Argentinec. Tako, sva si podelila še en lep trenutek, ko se glasba in ples srečata in soustvarita nekaj novega.. (podelim en drug dan).
Igral je lepo, čutno in predano.
Hvaležna do neba in nazaj, za to malo srečanje, ki je meni in mnogim mimoidočim polepšalo dan!
Gracias Eric por tu música y dejarme bailar en tu escenario
Fue un momento hermoso y único de haber compartido unos momentos de musica y de baile muy bonitos..
Evo, če boste sle v Arles, na Jugu Francije, ga boste zelo verjetno kdaj srečale
P.S. Imam že datum za naš jesenski Ples: PRIŽGI DIVJO ŽENSKO V SEBI 18.10.2025. Vse informacije in prijavaTUKAJ
Ko vsa zadihana končam plesati, pride k meni ena gospa! (ste jo videli v prejšnjem videu prejsnje objave, kako je v ozadju začela. Plesati z menoj )
Vsa navdušena me sprašuje, če sem plesalka in da ona obožuje flamenko.
Razložim ji, da ne znam zares plesati flamenka, ampak da sem se ga en kratek čas učila in da uživam v plesu.
Tako sem jo povabila, da skupaj zapleševa!
Kako lep trenutek.
Ganjena do srca!
Čudovita Marie, ki je z menoj zaplesala!
Arles je namreč mestece, kjer je zelo živ flamenko.. Od tukaj so doma Gipsy Kings in dvakrat na leto je v mestecu feria, kjer se pleše flamenko in ves trg zaživi v andaluzijskem vzdušju!
Oh.. Tako polna in ganjena, sem se potem s hčerko začela vračati proti hotelu..
Razmišljala sem, kako lahko eno majhno dejanje spremeni vzdušje v okolici..
Na poti nazaj sva se namenili do mestnega rimskega odlično ohranjenega amfiteatra, kjer se je zgodil se en Magičen trenutek… (preberi še tretji del zapisa iz Arlesa)
P.S. Imam že datum za naš jesenski Ples: PRIŽGI DIVJO ŽENSKO V SEBI 18.10.2025. Vse informacije in prijava TUKAJ
V petek pozno Popoldan sva s hčerko prispeli v Provanso, na jug Francije v mestece Arles.
To mesto ima zelo zelo posebno mesto v mojem srcu (in življenju in poslu).
Tukaj se je zgodil tisti Magičen trenutek, pred 22 leti, ko sem kot 17 letna punca, zaljubljena v francoščino, prištopala s prijateljico na jug Francije.
Še zdaj se živo spomnim tistega večera, ko sva stopili na tale trg (sem ga prepoznala po spominu)…
Zbirala se je množica ljudi
In pripravljal se je koncert.
Glasbeniki so zaigrali prve akorde na kitare in moje telo je začelo plesati!
Jaz, ki nisem plesala, ki sem se vedno zdela sebi okorna kot hlod, sem kar naenkrat plesala neko obliko flamenko in okoli naju se je zbrala skupina žensk, ki so začele ploskatu v ritmu in vzklikati “OLÉ”
Kot bi se moje telo spomnilo plesa iz prejšnjih življenj. Res! Kajti, imela sem občutek, da nimam pojma, kaj se dogaja z menoj, ampak moje telo ve!
(če katera želi, lahko podelim daljši zapis o tistem magične dnevu)
In tako sem si na tem kratkem francoskem potovanju zaželela, da bi se vrnila, na ta kraj, ki me je tako zelo zaznamoval za celo življenje,
kajti od takrat naprej sem po malem začela plesati… In danes to magijo delim z drugimi ženskami in skupaj v sebi prebujamo užitek in ples!
No v soboto, ko sva prispeli v Arles, sem želela narediti en mali video na tem istem mestu.
Ja, mi je bilo kar nerodno sredi trga meni nič tebi nič Plesati,pa se še snemati povrh.
A me je vseeno gnala želja po tem, da se zahvalim Življenju in tako sva s Q’orianko nastavili po tihem pesem Volare in začnem plesati.. In padem not.
Ob strani so stričkoti začeli ploskati v ritmu.. In v ozadju se je ena gospa odzvala na moj ples, začela plesati in…
Preberi naslednji del na blogu.
P.S. Imam že datum za naš jesenski Ples: PRIŽGI DIVJO ŽENSKO V SEBI 18.10.2025. Vse informacije in prijava TUKAJ
Počasi smo ena za drugo prihajale in se posedale na tla pod ogromno staro bukvijo. Babico. Pravzaprav verjetno kar prababico, tako velika in mogočna je bila.
Kakih trideset žensk se nas je posedlo v krog.
Tisto je bil moj prvi Ženski Krog. Na Rainbowu mu pravijo Sister Circle.
Ko so ga naznanile ženske na Food circlu, na Krogu, kjer smo imeli dvakrat na dan odličen obrok, sploh nisem vedela kaj pričakovati. A ko so se nekatere ženske odpravile tja nekam, sem jim sledila. Takrat še zelo zaprta, resna in introvertirana, sem sledila skupinici različno starih žensk. Prvič sem sedela v Krogu, ki je imel namen. Ki je poosebljal prastaro energijo Kroga, kjer smo vsi enaki. Kjer smo od središča, ognja ali oltarja vsi enako oddaljeni, kjer se vsi vidimo in kjer energija kroži.
Prvič sem se srečala s »talking stick«, ali govorečo palico, ki je palica (ali kasneje kristal, oziroma kaj drugega), ki daje tistemu, ki jo ima v roki, priložnost da govori. Ostalim pa, da poslušajo.
Prvič sem bila v Ženskem Krogu, kjer smo se zbrale samo ženske, z namenom, da se odpremo, podelimo delčke sebe z drugimi in si prisluhnemo.
To je bilo v Srbiji, na Rainbowu…kaksnih 12 let nazaj. In takrat sem prvič res začutila moč in svetost Kroga. Krog je tako zelo pomemben za žensko Dušo, saj me imamo v v sebi zelo osnovno potrebo, da delimo…da smo slišane, da se podpiramo in in smo podprte.
Prvič smo z neznankami govorile o menstriaciji, o splavu, o spolnosti, starših… Prvič sem bila priča tako iskrenim izpovedim med popolnimi neznankami in zaupanjem, ki se stke v Krogu.
Prvič sem se zavedla, da kar se odpre v taknšem svetem krogu, tam tudi ostane. Ostane poimensko. Izkušnje lahko podelimo,a nikoli imen…
Takrat se je nepričakovano zasejalo novo seme…tiho hrepenenje…
In…takrat se je v meni, zelo na tihem in skoraj podzavestno zasejalo prvo seme, da si tudi sama nekega dne želim voditi Ženske Kroge. Takrat se mi še sanjalo ni, kaj bi lahko jaz podelila, vodila. Tako introvertirana…resna…v Alexovi varni senci, s strahom izpostaviti se…brez nekega pravega zaupanja vase (čeprav sem mnogokrat navzven delovala zelo samozavestno). Brez cilja, vizije..skoraj brez volje do življenja.
A takrat se je zasejalo seme. Izkušnja je prebudila stare spomine, iz prejšnjih življenj in tako me je Življenje vodilo naprej. Bila sem na mnogih delavnicah, obredih…na globokih popotovanjih v lastno psiho in v četrtek, ko se je zgodil naš prvi Plesni Krog, sem se v nekem trenutku zavedla, da sem vstopila v te moje tihe sanje. Na trenutke se mi je zdelo tako neverjetno, da se je nekdo res odzval mojemu povabilu… Ja mojemu… Tisti dvomljivi del mene je ostal brez besed 🙂
In tako soustvarle smo Krog. Vedno pravim soustvarile, ker kroga ne more ustvariti ena sama oseba.Niti ne dve. Tri ustvarijo trikotnik, dasiravno pa energij lahko tudi že kroži.
In…zato sem poimenovala naša plesna srečanja Plesni Krogi. Ker je meni energija Kroga sveta. Obredna. Prastara…
Kjer si želim, da se vsaka uči od vsake. Da smo si med seboj sestre, enakovredne. Kajti…vsaka izmed nas je ranljiva, ima v sebi svojo luč, a tudi temo. Vsaka. In vsaka izmed nas se trudi, da bi bila vsak dan nekoliko boljša kot dan poprej.
V Krogu začnemo, in v Krogu zaključimo.
Vmes pa se pretakamo, srečujemo, povezujemo, osamimo…prepletamo…
?Če tudi ti hrepeniš po Ženskem krogu, ki je poleg tega še Plesni Krog, te vabim med nas… vsaka je dobrodošla….vseh generacij se nas je zbralo, zato se bos zagotovo tudi ti pocutila varno in dobrodoslo!?