Je bila moja mantra ob koncu delavnice.
Je bila? No…ni BILA, ni ŠE…vendar postaja.
Ne morem reči, da že je, ker jo staro življenje z minimumom pravega užitka še vedno utečeno, ampak ZAVEDANJE, da želim prinesti UŽITEK v vsak delček, v vsak trenutek svojega Življenja, je nova odločitev!
Delavnica Sashe Cobre je bila ena boljših in močnejših izkušenj vračanja v lastno avtentičnost…v notranjo in zunanjo svobodo in v zavedanja res pomembnih stvari.
Če jih strnem v nekaj besed, pridemo tja, kar nam je že precej znano DIHANJE, SEDANJI TRENUTEK, toda…temu zdaj dodajamo GLASNOST (dihanja), kajti glas poglobi in ojača izkušnjo prisotnosti, in UPOČASNITEV! Kajti…ko upočasnimo tisto, kar počnemo, se pripeljemo v PRISOTNOST, po drugi strani pa lažje začnemo izločati nepomembne stvari iz življenja in damo prednost srčnim prioritetam.
Toda…KRONA vsega skupaj…ne samo naše delavnice, kjer se je 150 Žensk prebujalo v svojo čutečo Žensko energijo, KRONA ŽIVLJENJA je UŽITEK.
Ja…UŽITEK v vsem kar počneš.
Ne samo v intimnosti…ampak v vsakem delčku našega živlejnja…
Kako srkaš čaj ali kavo (no, Balkanci to kar dobro obvladajo, kajne’ 🙂 ) se ustavi in uživaj, ko hodiš po ulici ali gozdu, upočasni svoj korak in ga predaj užitku. Užitek zaradi TEBE, IZ Tebe in ne zaradi drugih.
Užitek…
Slovenci imamo tako globoko vkoreninjeno vrednoto do DEL(oholištv)A, da v hitenju in vsem, kar bi radi naredili, zgradili, kupili, ni prostora za užitek. Kajti…da uživaš, se moraš ustaviti in izklopiti um…
Poleg tega je v naši kulturi postalo pomembno to, kaj imaš, kakšen status, kakšno hišo, avto, kam greš na dopust in kaj jaz vem, kaj še (nekako nisem v tej centrifugi :)), namesto KDO SI? Kaj prinašaš svetu? Kako se ljudje ob tebi počutijo? Koliko UŽITKA imaš v Življenju?
Ah ja…..ni lahko in ne gre na hitro izkoreniniti kulturnih vrednot…pravzaprav globalnih vrednot. Sahine besede so še kako resnične: »Pomanjkanje užitka je postala globalna epidemija« Kajti…ko nam je odvzet užitek, pravzaprav osnovna pravica do užitka, nam je odvzeta radost, nam je odvzeta moč in vez z nami samimi, z našim bistvom…in potem imamo svet poln zombijev, ki živimo in hitimo brez smisla, brez užitka…hiteč za nekimi cilji…brez da bi jih užili tukaj in zdaj.
Vendar…
Užitek je možno zopet prebuditi in ga vpeljati v naš vsakdan
Kako?
Skozi ples…ples ZATE, da si prisotna v vsakem delčku giba…ga dihaš in ga predihaš…
Skozi prisoten sprehod v gozdu ali v mestu…ko je vsak tvoj korak zavedanje tvoje prirojene Lepote, tvoje PRAVICE do Užitka, tvoje narave senzualnosti.
Skozi vse, kar počneš, ko vklopiš gumba SLOW DOWN – UPOČASNITEV in ZAVEDANJE….
Ko plešeš, draga, raziskuj svoje telo….opazuj ga, kje mu paše..kateri gib mu paše, kateri gib te prestavi najbolj v užitek, v Žensko Sočnost, vate.
Jaz sem ugotovila, da je moj užitek najbolj doma v gibu bokov…v kroženju z boki… pa v vratu in laseh, ko plešem tako da glava in vrat odpeljeta energijo v neskončnosst svobode… UF! (zdaj me prešine misel, kako pogosto skrivamo svoj užitek, ker nas je sram, da si v množici jamrajočih ljudi sploh lahko dovolimo UŽIVATI! Kakšna predrznost in sebičnost! 🙂 )

dav
Ma….ko si res prisotna, je UŽITEK prisoten v vsakem gibu, mini gibu… In ko končno spustiš misli, kako izgledaš, ali je lepo, ali ni, ali je tvoj gib vsklajen ali ni, ko spustiš te misli, je pravzaprav končno vse popolno!
Kajti…tudi predstave o tem, kaj je lepo ali »pravilno« (če smo že pri plesu), je samo okvir, so samo postave in pravila nekega okolja, neke plesne zvrsti, ali pa kulture, ki so jih v začetki določili neki posamezniki… Vendar, ko si dovolimo raziskovati gib v svojem telesu, skozi zaprte oči s sprehajanjem pozornosti po vsakem delčku našega telesa…nas ne zanima več navidezna popolnost, ampak Užitek preglasi vse ostalo…in tako smo končno spet Doma!
Ah…!
Tale delavnica me je slekla…na večih nivojih!
Morda najbolj močno je bilo zame spregovoriti na glas, kako se en del mene še vedno ubada s tem, kako izgledam! Madonca! In tudi če sem bila že prepričana, da mi je vseeno, jo opazim to misel, kako se smuka med mojim plesom in kriči po pozornosti. In kaj zdaj…ja nič! Vsakič ko se od nekod pojavi, se ji nasmehnem in naredim gib, ki sploh ni »lep« ali »pravilen« in tako misel odfrči stran!
In..še ena žmohtna…ki mi lahko vzbuja sram, vendar ravno, ko jo spregovorim na glas, ji odvzamem moč in tako še ena maska pade na tla…za njo pa neskončno polje Svobode: Da spustim misel ega, da sem posebna. Da sem drugačna…in kako zelo me je strah, da bi postala »navadna« in dolgočasna. No, pa je! Izgovorjeno! Čeprav.. imam velikokrat občutek, ima to moje prepričanje, dve plati medalje…na eni strani mi ego vedno nabija, kako zelo sem posebna….na drugi, pa kako sploh nisem. No, pa saj pravzaprav mi je zdaj kliknilo, da je to eno in isto 🙂 🙂 In mi je lušno…ko opazim, da tale misel zopet zamiglja s svojo žarečo baklico, se ji nasmehnem (niti ne grem več v debato)…pogledam sebe in najbližnjo žensko in se GLOBOKO zavem, da sva obe POSEBNI, ker ni nobene, ampak res prav nobene takšne, kot sva midve!
Jojme..koliko enih misli po Sashini delavnici…
Vendar priznam…ni mi lahko vnašati užitka v vse… Kajti od doma sem navajena HIPER HITENJA, ki se mu izogibam navzven (ponavadi si raje dam manj stvari za narediti, ker nočem hiteti in biti v moški energiji), ampak….navznoter pa sem vseeno ves čas v stresu. Ves čas se preganjam, kaj vse bi morala narediti, nikoli ne dosežem vseh svojih zahtev, ker so itak neskončne in si nikoli ne dovolim zares mirnega in »zasluženega« počitka. Je še kateri znano to priganjanje od znotraj (ki ga potem prenašamo na naše družinske člane, kajne)?
Tako da…pomaga edinole to, da se v vsakem trenutku znova spomnim, zavem in upočasnim…dodam gib z boki (recimo med pomivanjem posode, med kuhanjem), si naredim več malih pavz med delom s kakšno pesmijo in plešem z glasnimi dihi in vzdihi 🙂
Zdajle ko tole pišem, moja hčerka nekaj kvačka. In zajamra: »Ma meni se ne da ves čas samo delati. Samo dealti delati delati« (čeprav zelo rada kvačka). Vdihnem….izdihnem…vklopi se cel seznam reakcij od doma…iz mojega življenja, jaz in moja žrtev, da moram vse sama… Ampak, spet vdihnem iz izdihnem in ji predlagam, da malo nakvačka in si naredi pavzico z nečem, kar ji je fajn. In potem spet kvačka in pavzica, dokler ni končano.
Še bi lahko pisala…
Vendar je morda za tokrat že preveč?
Hvaležna sem vam, da ste že vse to prebrale…in upam, da pridobile kakšen nov uvid, ki ga boste vnesle v svoje življenje.
Užitek, intimnost…koliko vsega je še zanetila ljuba Sasha Cobra. Tako avtentična, preprosta in senzualna v svoji Biti brez mask.
Hvala ti!
Še tale misel za koec…ki bo morda odprla razmišljanje v novo objavo…
Mama, ljuba in ljubeča mama, ki vedno misliš na svojega otroka in družino…..ali veš, da si na prvem mestu Ženska? In če si kot ženska podariš vsaj nekaj užitka, bodo vse tvoje ostale vloge lahkotnejše in polnejše zate in za tvoje bližnje!